ANGUINA TRITICI  (Steinbuch, 1799) Chitwood, 1935

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Samice so dolge 1,5 - 5 mm. Njihovo telo je precej debelo. Območje glave je nizko in rahlo privzdignjeno. Bodalo je nežno, dolgo okoli 10 μm. Pokožnica je nežno obročasta. Sprednji del požiralnika je nabrekel, pri prehodu v osrednji del (medialni bulbus) nekoliko stisnjen. Istmus se posteriorno nekoliko razširi, pri prehodu v bazalni bulbus pa je precej zožen. Bazalni bulbus je hruškast in ne prekriva srednjega črevesa. Jajčniki so dvakrat ali celo večkrat prepognjeni, vzdolž njihove osi pa so v več linijah nanizani oociti. Spermateka je hruškasta, od jajcevoda ločena s sfinkterjem. Navzoč je tudi postvulvalni maternični sakus. Rep je stožčast, se zožuje in topo končuje.

Samčevo telo je vitkejše od samičjega. Po toplotni obdelavi oziroma relaksaciji je rahlo ventralno in dorzalno upognjeno. Testisi so enkrat ali dvakrat prepognjeni. Spikula je debela, upognjena, vzdolž ventralnega dela pa potekata dva grebena. Gubernakulum je preprost. Bursa ne doseže vrha repa.

RAZVOJNI KROG

Infektivne ličinke napadejo mlade rastline in se v njih premikajo navzgor proti meristemu ali pa se nakopičijo v pazduhah listnih zasnov, kjer ostanejo vse do oblikovanja klasov. Ogorčice potujejo nato znotraj stebelc proti plumulam, iz katerih naj bi se razvili cvetovi, in oblikujejo se semenske šiške. Nadaljnji razvoj ličink do odraslih osebkov poteka znotraj semenskih šišk, v katerih pride tudi do oploditve samic in odlaganja jajčec. Vsaka samica lahko odloži 2000 do 2500 ali celo več jajčec. V eni semenski šiški lahko najdemo tudi do 40 odraslih ogorčic, razmerje med samci in samicami je pogosto 1 : 1. Semenske šiške so v času cvetenja pšenice popolnoma oblikovane; so bleščeče zelene barve. V času dozorevanja pšenice dozorevajo tudi semenske šiške, ki postanejo svetlo do temno rjave oziroma skoraj črne. Semenske šiške so izredno trde. V času dozorevanja semenskih šišk se iz prvostopenjskih ličink razvijejo drugostopenjske, katere najdemo večinoma v popolnoma zrelih semenskih šiškah. Zadnje omenjene ličinke lahko v šiškah ostanejo v mirujočem izsušenem stanju (anabiozi) več kot deset let. V ugodnih razmerah (vlaga, temperatura) drugostopenjske ličinke oživijo, zapustijo semenske šiške in nadaljujejo življenjski krog svoje vrste.

POMEN

Gostiteljske rastline vrste Anguina tritici so: pšenica (Triticum aestivum L., T. dicoccum Shrank, T. durum Desf., T. monococcum L., T. spelta L., T. ventricosum Ces. in rž (Secale cereale L.). Oves in ječmen sta slaba gostitelja. Ogorčice A. tritici spodbujajo pri žitih oblikovanje semenskih šišk, ki so svetlo do temno rjave oziroma, odvisno od kultivarja napadene rastline, skoraj črne. Klase rastlin, ki vsebujejo semenske šiške, pogosto zamenjujemo s klasi, katere je napadla gliva Tilletia tritici. Semenske šiške so trde in napolnjene z belo moknato gmoto, ki jo sestavlja množica infektivnih ličink, katere lahko v mirujočem (izsušenem) stanju preživijo vrsto let. V semenski šiški lahko najdemo tudi do 40 odraslih ogorčic. Napadene rastline zaostajajo v rasti, bili in listi so krajši in deformirani. Močno napadene rastline ne oblikujejo klasov ali pa so klasi močno zakrneli. Prizadeti klasi so na splošno širši in krajši od normalnih, rese so krajše in deformirane. Izgled napadenih rastlin je dokaj raznolik in odvisen predvsem od kultivarja napadene rastline.

GEOGRAFSKA RAZŠIRJENOST

Včasih je bila splošno razširjena v pridelovalnih območjih pšenice: Azija, Avstralija, Evropa, severna Afrika in Severna Amerika. Danes je tako imenovana bolezen lažnih zrn, ki je posledica napada A. tritici, v večini držav skoraj izkoreninjena. O občasnih, sorazmerno nevarnih izbruhih pa še vedno poročajo iz manj razvitih območij: Indije, nekaterih območij Azije in celo iz nekaterih sredozemskih dežel.

ZATIRANJE

• Setev prečiščenega semena (brez navzočih semenskih šišk).

• Toplotno razkuževanje semena (npr. pšenice) - desetminutna vodna kopel pri temperaturi 54° C.

• Najmanj triletni kolobar.

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije